WTF je geoblocking in zakaj ga nočete

Digitalna tehnologija včasih naplavi tudi rešitve, ki ničesar ne izboljšujejo, temveč le podaljšujejo staro stanje. Še preden nam je internet svet približal na dva dotika, se je ponudba enostavno zamejila po državah: v Franciji je nekaj na voljo, v Sloveniji ne. Zdaj pa lahko Slovenec enostavno odklika na spletno stran francoskega ponudnika in tam kupi želeno. Mar res?

Če ste ljubitelj zmajev in bradatega pritlikavca, o vas skoraj zagotovo drži, da se vsak ponedeljek prelevite v gusarja in s spleta sunete zadnji del serije Game of Thrones. Obstajata dva razloga, zakaj to počnete (in eden od njiju vam ni posebej v čast). Prvi je, da ne želite plačati za nekaj, kar si lahko sposodite brez namena vrnitve, drugi pa – geoblocking.

Kaj je geoblocking?

video-ni-na-voljo-2Na YouTube-u ste zagotovo že naleteli na video, za katerega predvajanje niste bili v pravi državi. Praksa tovrstnega zamejevanja ponudbe se je na splet prenesla s pomočjo tehnologije, ki zazna, iz katere države prihaja uporabnik in mu servira državi primerno vsebino.

Če govorimo o jeziku spletnega mesta, je to seveda dobrodošlo. Francozu napišemo escargot, Slovencu polži. Če govorimo o marketinškem (kar me vsekakor bolj zanima kot lingvistika) upoštevanju različnih nakupnih navad in prilagoditvi vsebine, tudi super – Francozu pokažemo polže v bageti, Slovencu goveji šnicl. Vse prevečkrat pa se informacija o državi uporabnika prevede v višje cene in oskubljeno ponudbo. Netflix npr. svojim evropskim uporabnikom prikazuje različno količino vsebine za isto ceno. Tej praksi rečemo geo blocking ali po domače, geografsko blokiranje.

Zakaj obstaja geoblocking?

Ker ima (poslovni) svet težave s prilagajanjem hitrosti razvoja interneta, išče hitre rešitve, ne dobrih rešitev. Geoblocking je tako namenjen ščitenju starih praks, saj je to lažje, kot narediti konkreten pretres pravnih in drugih dogovorov. Stvar najlažje prikažemo na primeru prej omenjene Igre prestolov.

Če želite v Sloveniji legalno gledati serijo, morate plačati naročnino na televizijski kanal HBO. Če televizije oz. paketa pri TV operaterju nimate, vam je HBO praktično nedostopen. Po drugi strani Američani nimajo težav s tem, saj lahko spletni HBO (oz. HBO NOW, kot se mu reče) gledajo za mesečno naročnino. Če to poskusite kot Slovenec, vas čaka tole:

hbogo-ni-na-voljo

Omejitev ne gre na rovaš neke posebne HBO-jeve zlobe, temveč gre zelo verjetno za pravice predvajanja serije, avtorske pravice, dogovora s slovenskim HBO-jem itd. A dejstvo je, da je ste v Sloveniji zaradi geoblockinga praktično prisiljeni v črnobradčevstvo, če nimate TV paketa oz. operaterja, ki bi vam prodal le naročnino na HBO.

V tem primeru Američani blokirajo kar vse Evropejce, a kaj lahko bi se zgodilo, da npr. zunaj servisa ostanemo le “vzhodnoevropejci”, ki nas itak nihče ne šmirgla, medtem ko npr. Francozi in Nemci ne bodo imeli težav. Verjetno vsak uporabnik spleta pozna situacije, kjer v seznamu držav ne uspeš najti Slovenije, so pa druge (večje) evropske države.

Podobne stvari se dogajajo tudi znotraj EU. Težava nastane, ko želimo imeti enoten trg in konkurenčnost – takrat tovrstne digitalne državne meje niso sprejemljive ne za podjetja ne za potrošnike. EU je bolj ali manj uspešno ukinila ovire za poslovanje med državami, a so na spletu, ki bi že zaradi svoje narave moral biti “borderless”, pravzaprav meje bolj opazne kot v fizičnem svetu.

Je geoblocking nelegalen?

Geoblocking zmanjšuje konkurenco, kar je seveda v interesu bolj ali manj le velikim, vodilnim podjetjem na trgu. Evropa potrebuje enoten trg – tako fizičnega kot digitalnega. Evropska komisija pravi, da bo enoten digitalni trg prinesel dodatnih 415 milijard € ter na stotisoče delovnih mest. Že tako nas ovirajo jeziki (poskusite slovensko spletno trgovino lansirati na 28 trgov EU … ), geoblocking in podobne prakse pa so še dodaten spotik (digitalni) ekonomiji ter skupnemu trgu. Geoblocking ni nelegalno početje, temveč zelo sitna ovira razvoju trga.

V malo-manj-digitalnem svetu je dober primer Formula 1 – se kdo spomni zatemnjenih hrvaških kanalov med dirkami? Prodajanje pravic vsaki državi in operaterju posebej nekako ni v skladu z enotnim trgom, je pa gotovo bolj dobičkonosno za prodajalca.

Kako zaobiti geoblocking

Ob splovitvi Netflixa v Sloveniji si je marsikdo naredil preizkusni uporabniški račun in razočarano ugotovil, da nam je Netflix vsebinsko namenil bolj postano prežganko, kot gurmansko eksplozijo okusov (testni račun sem tako precej brezvezno izkoristil za maraton 10+ let stare Matrice). Takrat so se smejali tisti, ki že lep čas gledajo ameriški Netflix. Kako?

Odgovor je VPN oz. Virtual Private Network. Ker nas tehnikalije ne zanimajo, preprosta razlaga. Ob vklopu VPN programa se vaš računalnik najprej poveže na strežnik v tujini (npr. v ZDA) in preko njega dostopa do spleta. Po spletu brskate kot običajno, le da vse ponudnike spletnih strani prelisičite o svoji lokaciji – izgledate Američan, čeprav ste Slovenec. In rezultat?

kindle-cene

Dostop do ameriških (in drugih) spletnih servisov, polne vsebine na Netflixu in HBOgo (končno lahko nehate piratizirati Igro prestolov, kar si gotovo že leta goreče želite), nižje cene e-knjig na Amazonu, dostopnost vseh video na YouTubu … Obenem se lahko spoznate tudi z ameriškimi oglasi, ameriško obarvanimi Google rezultati, drugačnimi verzijami raznih spletnih storitev in podobno (Slovenci imamo sem ter tja precej oskubljeno izkušnjo interneta).

Preizkusite lahko npr. TunnelBear ali VPN Unlimited.

Geoblocking je slaba praksa

S tem se strinjajo tako potrošniške organizacije kot Evropska komisija, ki želi geoblocking prepovedati. Žal so lobisti, kot kaže, močnejši od politikov. V javnost je pricurljal osnutek dogovora, ki naj bi geoblocking sicer ukinil, vendar ne za avdio-vizualne vsebine (beri: Netflix, HBO, YouTube, Spotify, itd.). Žal geoblocking, tako kot vsaka druga omejitev, pomeni, da nekdo služi na račun umetno omejene izbire.

Prepoved geoblockinga ne pomeni, da so podjetja obvezana prodajati v vse države EU. Pomeni pa, da ne smejo delati razlik med potrošniki glede na to, v kateri državi se nahajajo oz. iz katere države prihajajo. Ena od težav EU je namreč tudi “digitalni turizem” – v svoji državi sem npr. naročnik neke spletne storitve, nato pa grem na dopust čez mejo in zadeve tam ne morem uporabljati, saj sem “geoblokiran”.

Evropska potrošnika organizacija je trenutno situacijo na evropskem digitalnem trgu zabavno prikazala v spodnjem videu. Je geoblocking nepošten in enostavno uncool? Seveda je.