Ko vam kupci ugrabijo spletno kampanjo

[zapis je bil originalno objavljen 6.7.2012 na mojem starem blogu]

Spletni uporabniki s(m)o zlobna bitja, ki še posebno rada potacajo rožice, ki jih sadijo znamke v svojih spletnih kampanjah. Verjetno nis(m)o bili vedno takšni – v času BBSjev in IRCa smo bili sicer občasno sarkastični, a vseeno očarljivo naivni in polnjeni s karamelo. Mutacijo v hitropotezne pistolerose, ki najprej tvitajo, potem sprašujejo, so verjetno povzročile epileptične pasice, ugrabljene tehnologije in zlorabljeni protokoli. Za znamke smo postali zlata jama in najhujša nočna mora. Nočna mora v zlati jami. Ma pokaži cel zapis, mona!

Internet obožuje padle junake (in jim pomaga pasti čimbolj trdo)

[zapis je bil originalno objavljen 26.7.2012 na mojem starem blogu]

Še posebno na spletu, kjer vsi radi malo podržimo reflektor – v obliki tvita, lajka, blog zapisa, komentarja, sharea … Zadnji primer je seveda nesrečna (in precej naivna) grška olimpijka Voula Papachristou – nepremišljen tvit jo je stal nastopa na Olimpijskih igrah.

Ma pokaži cel zapis, mona!

Brezplačni tečaj potroščine

[zapis je bil originalno objavljen 1.8.2012 na mojem starem Tumblr blogu]

Kupci smo začetniki, kar se tiče potroščine (moja spakedranka za metaforični jezik, ki se govori na trgu med potrošnikom in ponudniki). Ponudniki (proizvajalci, korporacije, trgovci … ) so v tem lingu že native speakerji, kupci pa se še vedno prevečkrat spotikamo čez slovnico prvega razreda. Primer: ko smo nezadovoljni, govorimo skozi pizdenje po forumih, gostilniško udrihanje čez prodajalko ali pisanje jeznih mailov PR oddelku. V potroščini to žal ni “beseda”, ki jo večina ponudnikov razume.

Prava beseda je pravzaprav obnašanje – zamenjava ponudnika. Preprosto povedano: svoj denar damo nekomu drugemu. Od nas, kupcev, to zahteva nekaj truda, da izberemo novega ponudnika, ki je (po naši oceni) vreden naših cekinov. Zanimivo je, da smo pripravljeni vložiti veliko napora v služenje goldinarjev, precej manj pa v njihovo porabo. Skorajda bolje bi bilo obratno, ne?

  • Se jezite, ker je v vašem priljubljenem sladoledu cel kup E-jev? Vam ni prav, da so vam novi (dragi) čevlji razpadli po 3 tednih? Se vam laptop pregreva, proizvajalec pa vas pošilja na FAQ in “Customer Support” forume?
  • Škripate z zobmi, ker lupine kupljene limone ne smete naribati v maso za biskvit? Vam ne gre v račun, zakaj prodajalec želi vaš denar takoj, dobavni rok za vašo novo mizo pa je 3 mesece? Si poskušate razložiti, zakaj mora česen prepotovati 7500km, preden pristane v vaši solati?

Potem je zadnji čas, da osvojite najpomembnejšo frazo potroščine – izbor drugega ponudnika. Z izborom nagrajujemo dobre ponudnike, slabe pa silimo v izboljšanje ali pakiranje kufrov. Novi mediji nam dotično nalogo (ali misijo, če ste bojno razpoloženi) še olajšujejo, saj se lažje naslonimo na izkušnje drugih ter obenem svoj (ne)posrečen izbor tudi sami delimo s prijatelji, znanci in neznanci. Win -win situacija za kupce in dobre ponudnike. Malo manj win za nekvalitetneže, nategune  in goljufe.