Marketinške tehnologije na Mesečnem srečanju DMS

Odkar tehnologija niso samo roboti in laserji, smo se tudi v marketingu začeli spogledovati z orodji in pristopi, ki za marketinške probleme ponujajo tehnološke rešitve. Dogodek Društva za marketing Slovenije (hvala, Tanja, da sem bil lahko +1 🙂 ) in polna dvorana sta vsekakor pokazatelja interesa; po drugi strani pa je marketinška tehnologija krovni termin za tako široko področje, da je o njem že težko razpravljati. Kot bi s kemiki govorili o kemiji, namesto o organokovinskih katalizatorjih (kar sem seveda sunil z wikipedije).

Ma pokaži cel zapis, mona!

WTF je geoblocking in zakaj ga nočete

Digitalna tehnologija včasih naplavi tudi rešitve, ki ničesar ne izboljšujejo, temveč le podaljšujejo staro stanje. Še preden nam je internet svet približal na dva dotika, se je ponudba enostavno zamejila po državah: v Franciji je nekaj na voljo, v Sloveniji ne. Zdaj pa lahko Slovenec enostavno odklika na spletno stran francoskega ponudnika in tam kupi želeno. Mar res?

Ma pokaži cel zapis, mona!

Native advertising, content marketing, advertorial in druge velike besede, s katerimi lahko strašite sodelavce

Ponedeljkovo mesečno srečanje Društva za marketing Slovenije se je vrtelo okoli content marketinga. Žal sem zadevo moral spremljati na daljavo (beri: Twitter), prebrano pa mi zdaj služi za izhodišče tega zapisa: ali že preveč nekritično vsako vsebino, ki ni podobna klasičnemu oglasu, označujemo za content marketing?
Ma pokaži cel zapis, mona!

Digitalni marketing: od umetnikov k inženirjem?

V nekih drugih časih, ko je bil marketing skorajda sinonim za oglaševanje, je bila panoga polna umetnikov. Posameznikov, ki so bojda iz rokava stresali tržne pretrese, lastnoročno rezali kolače tržnih deležev in ulivali trženjske temelje iz mešanice intuicije in božanske inspiracije. Bojda pravim zato, ker sem te čase zamudil (pravijo, da je bilo lepo, a naporno za jetra). Prišel je internet, ki, podlasica mala, kar noče stran. Še več – preliva se iz monitorjev v hladilnike in sesalce, v žepe in brisalce!

Ma pokaži cel zapis, mona!

Oglaševalci ne potrebujejo agencij. Potrebujejo ljudi z idejami.

[zapis je bil originalno objavljen 17.4.2013 v spletnem Marketing Magazinu]

V tekmovalnem delu letošnjega SOF-a mi je poleg nekaterih zanimivih številk (ena agencija prijavi tretjino vseh del festivala, zmagovalna agencija zbere toliko točk, kot jih niso vse ostale skupaj) najbolj dalo misliti dejstvo, da se je na natečaj za mlade kreativce prijavilo vsega skupaj 6 parov. Ma pokaži cel zapis, mona!

Od neandertalca do digitalca

[zapis je bil originalno objavljen 4.4.2013 na blogu konference Diggit]

Treba je priznati – blagovne znamke so prehodile dolgo pot. Nekoč je Fred Flintstone prodajal Winston cigarete, danes je Coca-Cola mirovni posrednik. Kako iskren je slednji podvig je stvar zornega kota in verjetno osebne (ne)naklonjenosti blagovni znamki: nekateri bodo v tem videli zlobni zahodni imperializem, drugi luč na koncu dolgega tunela oznamčenega egocentrizma, tretjim bo popolnoma vseeno in bodo šli na (60 let staro) Cockto. Ma pokaži cel zapis, mona!

Ko vam kupci ugrabijo spletno kampanjo

[zapis je bil originalno objavljen 6.7.2012 na mojem starem blogu]

Spletni uporabniki s(m)o zlobna bitja, ki še posebno rada potacajo rožice, ki jih sadijo znamke v svojih spletnih kampanjah. Verjetno nis(m)o bili vedno takšni – v času BBSjev in IRCa smo bili sicer občasno sarkastični, a vseeno očarljivo naivni in polnjeni s karamelo. Mutacijo v hitropotezne pistolerose, ki najprej tvitajo, potem sprašujejo, so verjetno povzročile epileptične pasice, ugrabljene tehnologije in zlorabljeni protokoli. Za znamke smo postali zlata jama in najhujša nočna mora. Nočna mora v zlati jami. Ma pokaži cel zapis, mona!

Internet obožuje padle junake (in jim pomaga pasti čimbolj trdo)

[zapis je bil originalno objavljen 26.7.2012 na mojem starem blogu]

Še posebno na spletu, kjer vsi radi malo podržimo reflektor – v obliki tvita, lajka, blog zapisa, komentarja, sharea … Zadnji primer je seveda nesrečna (in precej naivna) grška olimpijka Voula Papachristou – nepremišljen tvit jo je stal nastopa na Olimpijskih igrah.

Ma pokaži cel zapis, mona!

Brezplačni tečaj potroščine

[zapis je bil originalno objavljen 1.8.2012 na mojem starem Tumblr blogu]

Kupci smo začetniki, kar se tiče potroščine (moja spakedranka za metaforični jezik, ki se govori na trgu med potrošnikom in ponudniki). Ponudniki (proizvajalci, korporacije, trgovci … ) so v tem lingu že native speakerji, kupci pa se še vedno prevečkrat spotikamo čez slovnico prvega razreda. Primer: ko smo nezadovoljni, govorimo skozi pizdenje po forumih, gostilniško udrihanje čez prodajalko ali pisanje jeznih mailov PR oddelku. V potroščini to žal ni “beseda”, ki jo večina ponudnikov razume.

Prava beseda je pravzaprav obnašanje – zamenjava ponudnika. Preprosto povedano: svoj denar damo nekomu drugemu. Od nas, kupcev, to zahteva nekaj truda, da izberemo novega ponudnika, ki je (po naši oceni) vreden naših cekinov. Zanimivo je, da smo pripravljeni vložiti veliko napora v služenje goldinarjev, precej manj pa v njihovo porabo. Skorajda bolje bi bilo obratno, ne?

  • Se jezite, ker je v vašem priljubljenem sladoledu cel kup E-jev? Vam ni prav, da so vam novi (dragi) čevlji razpadli po 3 tednih? Se vam laptop pregreva, proizvajalec pa vas pošilja na FAQ in “Customer Support” forume?
  • Škripate z zobmi, ker lupine kupljene limone ne smete naribati v maso za biskvit? Vam ne gre v račun, zakaj prodajalec želi vaš denar takoj, dobavni rok za vašo novo mizo pa je 3 mesece? Si poskušate razložiti, zakaj mora česen prepotovati 7500km, preden pristane v vaši solati?

Potem je zadnji čas, da osvojite najpomembnejšo frazo potroščine – izbor drugega ponudnika. Z izborom nagrajujemo dobre ponudnike, slabe pa silimo v izboljšanje ali pakiranje kufrov. Novi mediji nam dotično nalogo (ali misijo, če ste bojno razpoloženi) še olajšujejo, saj se lažje naslonimo na izkušnje drugih ter obenem svoj (ne)posrečen izbor tudi sami delimo s prijatelji, znanci in neznanci. Win -win situacija za kupce in dobre ponudnike. Malo manj win za nekvalitetneže, nategune  in goljufe.

Podjetniški dnevnik Primoža Jakina (1): Rešitev za vse? SNOOZE!*

Ponedeljek, 6.00. » I don’t feel like dancing, when the old Joanna plays! « se začne dreti telefon z glasnostjo alarma, ki je svojo službo vzel mnogo preresno. Prva reakcija: fentaj zverino . Na srečo imajo alarmi gumb za samouničenje – reče se mu snooze ali, bolj po domače, »samo še pet minutk.« Moj alarm je še posebno zlobne sorte, saj teh pet minut vzame zelo dobesedno. Imamo robotka na Marsu, nimamo pa alarma, ki bi razumel, kaj v kontekstu zgodnjega jutra dejansko pomeni pet minut?! Dobro, predam se, nehaj, sem že pokonci.

Sem v poslu idej. In ideja snooze gumba je pravzaprav strašno zanimiva: prišel je čas za nekaj neprijetnega (prezgodnje prebujanje), čas za spremembo (iz horizontale v vertikalo), snooze pa nam kupi kratek odlog (zzzz). Vse super, če ne bi bili takšni eksperti za mlatenje po snooze gumbu tudi izven konteksta jutranjega dremeža.

Želimo se spraviti v formo. Prišel je čas za obuvanje superg. SNOOZE. Počakajmo še malo, »samo do konca vikenda.«

Poln kufer imamo svoje službe. Prišel je pravi čas za menjavo. SNOOZE. Počakajmo še malo, »samo da bodo malo boljši časi.«

Gospodarstvo diha na škrge. Prišel je pravi (bolj zadnji, kot pravi) čas za ukvarjanje z gospodarstvom. SNOOZE. Počakajmo še malo, »samo da vidimo, kaj se bo zgodilo v Franciji.«

Imamo podjetniško idejo. Prišel je pravi čas za njeno uresničitev. SNOOZE. Počakajmo še malo, »samo da vse premislim.«

Snooze gumb ima pravzaprav le en problem: čas se požvižga nanj. Svojo odločitev smo resda preložili, a baraba temporalna dirka naprej in zraven vleče še ves svet. Večkrat »snooznemo«, višji je na koncu račun za vse odloge, pa naj gre za podočnjake, zamujene priložnosti ali neuresničene ideje. Povsem osebno mnenje: v prostoru, v katerem ustvarjam(o), bi si želel manj snoozanja in več akcije.

Dan presedim v pisarni (delo kreativca je včasih res adrenalinsko … ), ob osmih je v planu fitnes. Nisem pri volji. Snooze?

* dremež

(zapis je bil originalno objavljen avgusta 2012 v Dnevniku)